Kaj lahko pričakujemo od kapitalskega trga v letu 2025?
Leto je bilo uspešno tudi za delniške trge v Evropi in za razvijajoče se trge po svetu, čeravno so vidno zaostajali za ZDA. Prevzemanje tveganja na kapitalskem trgu se je izplačalo tudi na trgih obveznic, kjer je nadaljnje zniževanje obrestnih premij za podjetniške obveznice in obveznice trgov v razvoju zagotovilo donosne donose. Tega niso zamajale niti geopolitčne krize in politični pretresi, ki so sicer prinesli nekaj nestanovitnosti, a pozitivnwega trenda niso mogli upočasniti. Splošni trend zniževanja inflacije je centralnim bankam omogočil, da so v okolju zmerne svetovne gospodarske rasti začele pričakovani cikel zniževanja obrestnih mer.
Svetovni gospodarski razvoj in centralna politika
Konsenzualna ocena svetovne gospodarske rasti sprva ostaja nespremenjena (dobra) in znaša več kot tri odstotke. Rast v ZDA naj bi bila po trenutnih pričakovanjih nekoliko nižja kot leta 2024, medtem ko bo rast v Evropi ostala nizka, vendar bo pozitivnejša kot leta 2024. V primerjavi z letom 2024 je na svetovnih nastajajočih trgih pričakovana nekoliko višja rast. Tam ostaja odločilni dejavnik Kitajska. Čeprav ukrepi za spodbujanje gospodarstva učinkujejo, bo kitajska rast po pričakovanjih še vedno nekoliko nižja kot leta 2024. Negativen vpliv bi lahko imele omejitve svetovne trgovine (dodatne carine). Pod novim predsedstvom ZDA je možna cela vrsta ukrepov, od tega, da se ne bo spremenilo nič, do nastanka uničujoče trgovinske vojne.
V soraj vseh regijah sveta je mogoče pričakovati nadaljnje zniževanje inflacije ter zniževanje obrestnih mer, ki ga bodo določale centralne banke. A na inflacijo bi lahko vplival izid volitev v ZDA in napovedane spremembe ekonomske politike, kar bi se še posebej poznalo pri gibanju obrestnih mer FED-a tekom leta.
Zaradi različnih gospodarskih razmer v evroobmočju pričakujemo bistveno več zvišanj obrestnih mer kot v ZDA.
Na evropskem trgu obveznic udeleženci na trgu predvidevajo, da bo ECB do sredine leta znižala obrestne mere na nevtralno raven. Glede na nadaljnjo upočasnitev rasti v evroobmočju (zlasti v državah, kot sta Nemčija in Francija) ob opazno zmernejši inflaciji obstaja možnost, da se bo tekom leta razpravljalo tudi o potrebi po ohlapnejši denarni politiki. Z ozirom na to na to vidimo na trgu obveznic evroobmočja več priložnosti kot tveganj in v začetku leta dajemo prednost obveznicam z daljšo zapadlostjo.
V cenah dolarskih obveznic je upoštevano le zmerno znižanje obrestnih mer. Višje tarife povzročajo večjo inflacijo, a tudi večjo negotovost glede rasti. Na splošno naj bi se to pri zakladnih menicah (ameriške državne obveznice) tekom leta uravnotežilo. Proti koncu leta so možni zmerno nižji donosi zaradi pričakovanega šibkejšega gospodarstva v letu 2026.
Medtem ko premije za kreditno tveganje kažejo malo možnosti za zmanjšanje, dosegljivi donosi še naprej podpirajo privlačnost podjetniških obveznic v okolju bolj ekspanzivne politike centralnih bank in trdne makroekonomske slike. V tem okolju menimo, da je kuponski donos primarni vir dohodka in da so dodatne cenovne koristi zaradi zaostrovanja razmikov malo verjetne. Stabilno gospodarsko gibanje bi bilo koristno za boljšo uspešnost obveznic z visokim donosom.
Za trge v razvoju bo nova ameriška administracija, ki nastopi mandat v začetku leta 2025, povečala negotovost na različnih področjih, zlasti na področju trgovinske politike, kar bo verjetno oviralo nadaljnje zniževanje premij za tveganje. Kljub temu pričakujemo, da se bodo obveznice v trdi valuti nastajajočih trgov dobro obnesle zaradi selektivno privlačnih razmikov in pričakovanega (zmernega) znižanja donosov v ZDA. Na strani lokalnih valut se delno odraža naraščajoča globalna negotovost, ki omejuje manevrski prostor centralnih bank nastajajočih trgov, vendar v prihodnjih mesecih pričakujemo še boljše priložnosti za vstop. Prednost dajemo državam z dobrim potencialom rasti, kot sta Indija in Indonezija, ter tistim, ki bi se morale strukturno izboljšati, kot sta Južna Afrika in Turčija. Priložnosti bi lahko ponudila tudi Brazilija, če bodo uspeli sprejeti kredibilen fiskalni načrt.
Na delniških trgih še naprej vladajo splošno ugodni pogoji: šibka, vendar pozitivna gospodarska rast, nizka inflacija in nižanje ključnih obrestnih mer. Pomemben pogoj za pozitivne obete na delniških trgih je nadaljnje povečevanje prihodkov podjetij. Ti naj bi se leta 2025 gibali blizu deset odstotkov. To velja zlasti za ameriške delnice, čeprav naj bi bila sektorska porazdelitev prispevkov k dobičkom veliko bolj uravnotežena kot v zadnjih dveh letih, ko je bilo zelo veliko odvisno od najhitreje rastočih ameriških podjetij.
Trendi umetne inteligence, digitalizacije in prehoda v oblak se nadaljujejo in bodo tudi v prihodnosti spodbujali rast podjetij. Pričakujemo pa, da bo širši trg ponovno postal pomembnejši, manjša podjetja pa lahko ob začetku cikla zniževanja obrestnih mer izkoristijo njegove prednosti.
Tudi v Evropi naj bi se po pričakovanjih prihodki podjetij leta 2025 ponovno povečali. Največja rast je pričakovana v industrijskem sektorju, sektorju osnovnih materialov in tehnološkem sektorju. Na splošno je pričakovano, da se bodo prihodki povečali blizu pet odstotkov. Z vidika vrednotenja je Evropa veliko ugodnejša od ZDA, kar ustvarja določen potencial za dohitevanje.
Leto 2025 bo za trge v razvoju še eno razburljivo leto. V ospredju bodo višje ameriške carine na uvoz, ki jih je napovedal prihajajoči ameriški predsednik Trump, zlasti za kitajske izdelke, ter vprašanje, kako se bo na ta razvoj dogodkov odzval ameriški dolar. Močan ameriški dolar je običajno zaviralni dejavnik za uspešnost delniških trgov v razvoju, medtem ko je šibek ameriški dolar ugoden dejavnik. Na splošno menimo, da so trgi v razvoju zelo odporni na zaostren trgovinski konflikt z ZDA, saj so negativna tveganja znana in jih je zato treba pri oceni upoštevati. Poleg tega obstajajo možnosti za protiukrepe, zlasti na fiskalnem področju, dinamika rasti trgov v razvoju pa je v primerjavi z razvitimi trgi še naprej ugodna.
Ne pozabite na dokazane dejavnike tveganja
Na splošno pričakujemo, da bo leto 2025 na kapitalskih trgih konstruktivno in bo ponujalo priložnosti za privlačne donose tako v sektorju obveznic kot v sektorju lastniških vrednostnih papirjev. Kljub temu ne smemo pozabiti na naslednje očitne dejavnike tveganja:
Fiskalna politika Donalda Trumpa bi lahko povzročila pregrevanje ameriškega gospodarstva. Čeprav napovedano znižanje davkov in povečana državna poraba spodbujata gospodarsko rast, ostaja tudi tveganje, da bi ti ukrepi lahko povzročili pregrevanje že tako močnega ameriškega gospodarstva. Posledica tega bi bilo povečanje inflacije. To pa bi prisililo ameriško centralno banko Federal Reserve, da zaostri svojo monetarno politiko in tako ohrani inflacijo pod nadzorom. Takšen razvoj dogodkov bi bil problematičen za kapitalske trge. Delniški trgi se pogosto negativno odzivajo na rast obrestnih mer, saj višji stroški financiranja obremenjujejo dobičke podjetij in zmanjšujejo privlačnost delnic v primerjavi z naložbami s fiksno obrestno mero. Pod pritiskom bi lahko bili tudi trgi obveznic, saj rastoče obrestne mere povzročajo padec cen obveznic.
Drugi dejavnik tveganja za kapitalske trge v letu 2025 bi lahko bila svetovna trgovinska vojna, ki bi jo sprožila politika Donalda Trumpa. Trumpovi protekcionistični ukrepi, kot je uvedba visokih carin in trgovinskih ovir, bi lahko privedli do povračilnih ukrepov drugih držav in tako pomembno vplivali na mednarodno trgovino. Stopnjevanje trgovinske vojne bi znatno oslabilo svetovno gospodarsko rast. Trgovinski konflikti običajno vodijo do višjih stroškov uvoza in izvoza, kar zvišuje cene za potrošnike in podjetja. To lahko zmanjša povpraševanje po blagu in storitvah. Šibkejša svetovna rast bi lahko negativno vplivala na delniške trge, medtem ko bi morale državne obveznice praviloma pridobivati.
Denarna politika v ZDA ostaja restriktivna. To pomeni, da recesije v ZDA ni mogoče izključiti kot dodatnega dejavnika tveganja. Recesija v ZDA bi imela daljnosežne negativne učinke na delniške trge. Ti se na to pogosto odzovejo z medvedjim trgom. Tudi premije za tveganje v razpršenih razredih sredstev se v recesiji običajno odzovejo zelo negativno. Po drugi strani bi se donosi državnih obveznic močno znižali, kar bi privedlo do pozitivne uspešnosti državnih obveznic.
Obstaja pa še tveganje nadaljnjega geopolitičnega zaostrovanja. Razvoj dogodkov v Ukrajini je težko napovedati, že nekaj časa pa se govori o morebitnem kitajskem napadu na Tajvan. Zlasti na Bližnjem vzhodu obstajajo konflikti, ki bi lahko imeli globalni vpliv, na primer konflikt med Izraelom in Iranom. Eskalacija bi imela pomembne posledice za svetovne energetske trge in bi privedla do močnega dviga cene nafte. Poleg splošnega vala nenaklonjenosti tveganju bi lahko skok cene nafte imel negativne povratne učinke na svetovna tvegana sredstva.
Tudi če se nobeden od teh dejavnikov tveganja ne uresniči, je še vedno pomembno, da ste pozorni in glede na razmere ustrezno prilagodite svojo oceno in pozicioniranje na kapitalskem trgu.
Karin Kunrath, glavna naložbena direktorica družbe Raiffeisen KAG